pot pod noge

iskat meje

12 ur Šmarne gore

1 komentar

Dvakrat v enem dnevu sem že bil na Šmarni gori. 22krat pa zveni bolj kot tiskarska napaka. :lol:

“12 ur hrčkanja po isti blatni poti gor in dol. Eni pa res ne vejo kaj počet v življenju.” , bi bil moj komentar na to še kako leto nazaj. Dogodek se uradno imenuje 12 ur rekorda Šmarne gore. Cilj je, med drugo uro ponoči in drugo uro popoldne napraviti čim več vzponov po najbolj znani poti Čez korenine na Šmarno goro. En krog nanese približno 3,7km in 360 višinskih metrov vzpona. Prireditev je na prostovoljni bazi, a je vseeno odlično organizirana in ima vse kar imajo veliki. Od startnega paketa, okrepčevalnice ob vznožju in na vrhu, do beleženja rezultatov in nagrad za najboljše. In vse to za prijazen nasmeh in hvala lepa. Da je nekdo pripravljen vložiti svoj čas in trud v organizacijo druženja čudakov je redkost. Da nabere še sponzorje in vse skupaj spelje s kupom dobre volje brez štartnine,  –  kapo dol! Avi in Kepica, carja sta!
Sicer sem pričakoval, da bo  duhamorno obračati vedno isto pot. A idealne priložnosti za dolgi trening ne gre izpustiti. Če nameravam res priti do cilja kakšnega ultra traila mi bodo izkušnje še kako prav prišle. Moje želje in pričakovanja pred začetkom so bila nekaj v stilu: ” Samo, da ne pridelam kake trdovratne poškodbe. Verjetno bom imel že po tretjem vzponu vsega polno kapo. Čaja in prigrizkov na štartu bo verjetno zmanjkalo že pred zoro. Samo, da mi ne bo namočilo mojih zalog hrane, ali si jih ne postreže kak pes.”
Kljub izdatno namočeni trasi in čudni uri se nas je vseeno kar lepo število zbralo sredi noči pri stopnicah. Še zadnji napotek Avija, da ga prvi krog ne sme nihče prehiteti, in že se zapodimo v breg. Očitno je bil prvi krog mišljen prvih 12 ur. :lol:

Sprva je bila kolona lučk, kar gosta. Že po nekaj krogih smo se raztepli po celotni trasi. Je kar zanimivo biti na isti poti, ker lahko v živo spremljaš kako gre ostalim in  kako razlike počasi oz hitro rastejo.  Vsak v svojem tempu dirkamo po blatnih koreninah. Ponoči poznavanje terena pride še kako prav. Kot bi trenil se začne daniti in Ledinek že navsezgodaj prične točiti čaj. Zdaj sta okrepčevalnici na dnu in na vrhu. Luksuz!. Štartne “številke” oziroma imena dobivajo nasmejane obraze. Vmes pride malo krize in težave z motivacijo. Pri tekmah na razdaljo je hitreje konec, če pohitiš. Če se gre na čas, pa si samo še bolj uničen, če hitiš.  Vseno se ura hitro premakne proti eni. Zadnji vzpon lagodno odpešačim z rezervnimi oblačili v nahrbtniku in končam pol ure pred limitom.

Pričakoval torej nisem nič, dobil pa ogromno pozitivne energije,  šotor na štartu, izjemno založen samopostrežni bife, ki se sproti polni z dobrotami, čaj na vrhu že ob zori, dobro voljo, navijanje, foto in videoreportaže …
Odnesel sem jo brez poškodb, napravil vzponov nad pričakovanji in se spet naučil nekaj novega o hrani, pijači in opremi. Cilji izpolnjeni. Vseeno je bolj zanimivo, če se pot ne ponavlja. 🙂0

Blata nam ni primanjkovalo.

Blata nam ni primanjkovalo.

Rezultati so vidni.

Rezultati so vidni.

 

V 11 urah in pol mi je uspelo narediti 16 vzponov  kar znese 57,3km 5760 m vzpona. Rekord je neverjetnih 22 vzponov (skoraj dva na uro). Uf, uf!

Advertisements

One thought on “12 ur Šmarne gore

  1. If you can’t sit down at the table together with the greatest
    collection possible you must beat that table.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.