pot pod noge

iskat meje

Tek na Grintovec ali lov za gorskimi kozami

Komentiraj

Ta črne (kenijske) gorske koze so mi seveda gladko pobegnile. No, . . .  če smo pošteni, sem gledal v hrbet tudi večino belih.

 

 

Ni najbolj strm, niti najdaljši,  . . .  tudi najbolj kamnit ni. Kljub temu te pošteno izpije. Brez dvoma je to najtežji tek na deset kilometrov v bližnji in daljni okolici.

 

Vse se je začelo pred tednom dni, ko sem naletel na razpis za tek na Grintovec. Že dolgo je bil na na mojem seznamu želja, a se do sedaj še ni uvrstil v koledar. Spet sem bil pogumen. V stilu: “Tole bom pa že zmogel. Ni vrag, da se ne privlečem gor v dveh urah in pol, kolikor je limit.” In sem se prijavil. Čeprav letos v noben klanec še nisem šel na polno. Vsi letošnji treningi so bili aerobni in tekme dolge. V sredo sem šel še na Šmarno goro. Nato pa kvazi počitek pred tekmo, ki vključuje petkovo 24urno dežurstvo. No, bom pa treniral tek ob pomanjkanju spanja.

Tik tak je bila tu nedelja zjutraj. Vremenska napoved je obljubljala razne oblike sodnega dne. Vse je boljše kot vročina. Navijačico še zapeljem do žičnice in že se znajdem na štartnem mestu. Kljub nizkim pričakovanjem imam vseeno tremo. Večjo, kot pred letošnjim 100 milj Istre. Česa podobnega nisem tekel še nikoli. 2km višinske razlike v enem zamahu. Na polno od štarta do cilja. Tu ni prostora za počivanje, hrano, pijačo, sprotno regeneracijo. Pred štartom vse teče gladko brez nervoze. Prizorišče se počasi polni z bolj ali manj znanimi obrazi. Počasi opravim z rutino pred tekmo. Dvig številke, oblačenje, banana, oddaja prtljage, ogrevanje. Poleg kenijcev se je zbrala tudi vsa slovenska gorsko tekaška smetana. Za zmago bo treba bit preklemano hiter. No, moja konkurenca bo bolj pri koncu lestvice. Vedno znova se čudim pojavam, ki bi jim bolj pripisal obračanje odojka in pir v roki, kot gorski tek. Vendar me pretekle izkušnje učijo, da me bo marsikateri iz te druščine gladko peljal scat. Štart se približuje in trema kopni. Kar je, je. Ne bom se zdaj obrnil.

 

Že od štarta gredo nekateri kot iz topa. Mogoče jim niso povedali, da se teče v klanec? Jebi ga, . . .  ni kaj taktizirat. Takoj  v rdeče obrate in bomo videli kaj bo. Kmalu pride pulz na 175 in naslednji dve uri ne pade pod 170. Prve tri km je po cesti. Kot bi tekel na Rožnik ali Golovec. Z lahkoto!

7km bom pa že še zmogel - ha, ha

7km bom pa že še zmogel – ha, ha

Pri žičnici se začne klanec. Ura me že po dvajsetih minutah opozarja, da sem nakopičil preveč kisikovega dolga. Kaj pa ura ve, kaj je klanec! Nizajo se  neskončne serpentine. Družno grizemo kolena po mokri skalah in koreninah.  Naredi se kar gosta kolona z občasnimi manjšimi zastoji. Tempo mi je malo prepočasen, vendar si ne upam tratiti moči za prehitevanje. Počutim se odlično.

 

cik cak skozi gozd

cik cak skozi gozd

 

Do Kokrskega sedla rabim uro petnajst in sem še vedno v polnem zagonu. Tempo je odličen. Na teh obratih želodec ne prenese več kot kak grižljaj ali požirek. Vseeno pograbim košček lubenice,  grižljaj banane in gasa dalje. Pridemo v bolj visokogorski skalnat svet na katerem imajo nekateri težave. Letim po skalah in travah mimo njih. Juhuuuuu! Položno prečko v levo  pretečem. Prehitim 10 do 15 tekačev. Pred zadnjim vzponom pojem gel, ga poplaknem z lončkom vode in že sem pripravljen  na ciljno strmino.

Žal sem prestar za tale cilj. Tole je za mladince.

Žal sem prestar za tale cilj. Tole je za mladince.

Gor do oblakov

Gor do oblakov

 

Opa bato!  .   .   .   Tako lahko vendar ne gre!  Priganjanje v rdeče obrate ne more trajati večno.  Prehitevanja je konec. Celo dohitevat me začenjajo. Kako!??  Saj vendar napadam do  konca?  Cilj se približuje! Gremooooo!!!!  Pri tabli 1km do cilja mi je dokončnio jasno, da zdaj ne gre več za čim boljši čas, ampak za priti do cilja in se po poti ne skotaliti po bregu. Počutim se kot preobložen fičko na vršiški cesti. V prvi prestavi, obrati do konca . . . Po levi in desni pa šibajo mimo, ne samo eden ali dva, ampak cela kolona. Nekajkrat poskusim komu sledit, a se mi začne vrteti v glavi in moram upočasniti. Sprašujem se, zakaj niso neredili žičnice do vrha? Pozimi bi prav prišla smučarjem.  Tudi moja zvesta navijačica mi ne more več pomagati. Pri zadnji okrepčevalnici se niti ne ustavim. Če bi dal kaj vase, bi itak dvojno porcijo vrgel nazaj ven.  Le odvlečem se mimo s tempom pohabljene želve.

Včasih tudi zadnja šansa ne pomaga.

Včasih tudi zadnja šansa ne pomaga.

Ampak tudi želva, če je le dovolj trmasta, pride do cilja. Za zadnji kilometer sem porabil pol ure. Prehiteli so me vsi, ki sem jih jaz prej in še kakih trideset drugih. Na vrhu sem nekaj minut dihal, oblekel vetrovko in že se je dalo živet. Še sonček se je pokazal za kratek čas. Po litru vode, nekaj pomarančah in bananah pa sem bil kot prerojen. Z lahkoto sem odskakljal navzdol. Na kokrskem sedlu sem se podprl še z makaroni in pivom, potem pa gasa v dolino. Noge so bile sveže, da bi lahko šel še enkrat. Vseeno sem si za regeneracijo privoščil še skok v izvir Kamniške bistrice. Bojda ima sedem stopinj. Kar pošteno zagrize v noge. 🙂

Kopel za regeneracijo

Kopel za regeneracijo

 

EPILOG:

Bil je odličen dogodek. Spet sem imel priložnost sodelovat na tekmi z vrhunskimi tekači. Dosegel sem pričakovani rezultat. Opravil dober trening, za noge, pljuča, trmo in še kaj. Napralo nas ni. Organizacija je bila odlična. Vse je teklo, kot po maslu. Presenečen in vesel sem, da so bile noge že na sestopu spet sveže in o kakšnem hudem muskelfibru do danes ni ne duha ne sluha.

Hvala navijačem, predvsem moji,  za spodbujanje in organizatorjem za brezhibno izpeljan dogodek.

Pridem še kdaj.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.