pot pod noge

iskat meje

Z glavo skozi zid: Tek na Grintovec 2015

2 komentarja

Ko je mokrota zadnjih dni odplaknila načrte o prvem družinskem kampiranju, se je bilo treba znajti drugače. V soboto smo na Osolniku ob ocvirkovci in štrudlu opazovali nevihtno predstavo nad sosednjim hribom. “Oči, oči!!!! A veš, da še nikoli nisem videla strele! Lej! Prižge se in takoj ugasne!” Bilo je res vrhunsko. Retina display največjega formata, 3D tehnika, surroud sound, bass boost in kar je še podobnih reči, ki jih še dolgo ne bo mogoče umetno ustvariti. Zadovoljni smo privandrali domov, povečerjali in pričele so padati ideje za nedeljo. “A greva na Grintovec?” “Pa pejva.” Otroka sta že v pižamah dobila nagradni izlet k babici. Ni jih bilo treba hudo prosit. 🙂 Midva pa v ruzak par cunj, vsak dve skutini palačinki in v posteljo.

Ob sedmih je bilo ob cesti proti izhodišču za Kokrsko sedlo že vse zaparkirano. Kljub kislemu vremeni je lepo število navijačev že pridno grizlo kolena. Prijazni redar me spusti, da podporni del ekipe dostavim do spodnje postaje žičnice. Po dvigu štartne številke si privoščim še krajši dremež v avtu. Uro pred štartom počasi prilezem ven. Sem presenetljivo miren. Ob letošnji količini treninga ne vem kakšnih pričakovanj niti ne morem imeti. Od zadnje dogodivščine pred dobrim mesecem sem tekel dvakrat na Šmarno goro in po enkrat na Rožnik in Osorščico. Če bo treba odstopit, me nihče ne bo tepel. Iz lanske izkušnje vem, da me bo verjetno na koncu pobralo in da na hrano in pijačo ne smem preveč računati, ker mi želodec pri tako visokih obratih ne dela. Grem dat vse od sebe in bomo videli. Počasi in z užitkom zmažem banano in opazujem konkurenco. Zgleda imamo vsi dileme glede oblačil. V dolini je 15 stopinj ob brezveterju in 100% vlagi, na vrhu pa 5 stopinj in veter. Dež ni izključen. Sam se odločim za kratke rokave in vetrovko okoli pasu (eden redkih). Raje sem deset sekund počasnjši, kot da zmrznem na sestopu. Sledijo umirjeni običajni rituali: oddaja prtljage, obuvanje nogavic brez gubic, ravno prav zavezane superge, kratko ogrevanje, razgibavanje, pravilna namestitev pasu za srčni utrip, še enkrat preverim vso opremo, dvojni vozel na vezalke, ravno prav zavežem hlače in vetrovko, da ne tišči in ne poskakuje . . . Pred štartom nas nekajminutna plohica zbere pod kozolcem, da se lepo v skupini postavimo na štart. Napovedovalec začne odštevati 10,9, BUM. Ja tud prou. Pa pejmo!

Tokrat sem se postavil malce bolj zadaj. Prve tri kilometre po cesti grem v dokaj udobnem tempu. Pri žičnici sem v dvajsetih minutah. Tu se začnejo serpentine po blatnih, mokrih skalah. V strnjeni koloni grizemo kolena, kot brzovlak. Kmalu slečem majico. Je soparno in brez vetra, a malce hladneje, kot lani. Kar dobri pogoji. Počutim se odlično. Le želodec se pritožuje že po dveh požirkih vode. Prav, pa nič. Zlijem preostanek na glavo in grem dalje. Med 40 in 50 minuto počasi sesam gel. Kolona se trga in spet jih nekaj prehitim. Ko pridem ven iz gozda zaslišim huronsko navijanje tam nekje izpod sedla. Čez petnajst minut je vse jasno. Tam je vkopana prva štima tekaškega furuma: ZZ topka z dvema pomagačicama. Bravo babe! To je energija! Na sedlo pridem v uri in šest minut. Če bo šlo tako dalje bo končni čas pod dve uri. Odlično! Globoko v sebi vem, da niti približno ne bo šlo tako gladko. 🙂 Še vedno sem močan, le po grlu ne gre prav dosti. Košček banane, požirek vode in gasa dalje. Navijači zmrzujejo v bundah, jaz pa brez majce pičim mimo. “Ravnino” čez Spodnje jame kljub spolzkim skalam prav z užitkom pretečem in pridobim še nekaj mest. Pri tabli, ki označuje še dva kilometra do vrha imam čas uro dvajset. Počasi se mi zbujajo apetiti za čas pod dvema urama. Vem, da je cilj še daleč, a poizkusim lahko. Odprem še en gel in ga počasi ližem. Vsaka molekula sladkorja bo na koncu dragocena. Kot dizelska lokomotiva pri polnih obratih, s hitrimi koraki požiram serpentine. V glavi se mi rola Thunderstruck od AC/AC.

Še višje od oblakov

Še višje od oblakov

Čez dvajset minut pridem do oznake Cilj 1km. Malo me že začenja zmanjkovati. 1km se sliši precej malo. V 25 minutah, bi ga pa moral predelati. Hja, …  V to enačbo pridejo še višinski metri, mokre skale, nadmorska višina, prazen tank, veter, in še kaj. Kljub vedno večjim naporom, mi tempo počasi pada. Ne dam se! Lokomotivi je zmanjkalo kvalitetnega goriva. Zdaj kuri vse, kar najde po vagonih. Od odpadnega olja, do ostankov iz rafinerije. Šobe se mašijo, obrati padajo. Še vedno pa je cegu na gasu in teramo dalje. Samo vedno bolj počasi. 🙂 Pri zadnji okrepčevalnici odvržem ostanek gela in grizem dalje. Saj bi bruhal, samo se bojim, da mi bo želodec pobegnil v dolino. AC/DC v glavi še vedno žagajo, a tudi oni na polovičnih obratih. Počasi pririnem do oznake 500m. Dobivam prebliske od lani. Ja! Res se tako vleče! Kako sem lahko pozabil. Energije je vedno manj. Mišice se spreminjajo v žolco. Roke imam uprte v boke, a mi nekajkrat nemočno obvisijo ob telesu in potegnejo za sabo še rame in pol hrbtenice, da skoraj zgrmim po tleh. Zavestno moram držati hrbet zravnan, da se ne sesedem. Konkretno sem tresknil v grintovčev tekaški zid.

Najdaljših 250m

Najdaljših 250m

Pri tabli 250m sem že navajen na bedno počutje. Na ravninskem teku je tako blizu cilja čas mahanja navijačem, evforičnih ciljnih sprintov, dviganja rok ipd. Tukaj pa grizem ravno tako hitro, da še ne padem skupaj. Skale se nadaljujejo tja nekam gor v meglo, kot bi jih nekdo sproti nalagal na vrh. No, po slabih desetih minutah se pobliska luč na koncu tunela. Zagledam rumen transparent, zaslišim mojo zvesto navijačico in celo uspem malo “pospešiti”.

Kletvice se že zbirajo, da bruhnejo ven

Kletvice se že zbirajo, da bruhnejo ven

Z zadnjim ščepcem dinamita se izstrelim skozi cilj in komaj zbašem nazaj pljuča, da mi ne pobegnejo čez vrh v dolino. Sledi par kletvic, lupčka ženi, še par kletvic, oblačenje vetrovke s skrajnimi napori in parkiranje riti na prvo primerno mesto. Sem imel občutek, da se bom kar pocedil med kamni v dolino. Po nekaj minutah sem se toliko sestavil, da sem se lahko odvlekel 10m do okrepčevalnice. Tam sem se obnašal, kot koza iz risanke o Backu Jonu.  S padcem srčne frekvence, mi je namreč močno zrasel apetit. Hitro sem za silo privezal pljuča in želodec in hop cup z vetrovnega vrha v kočo na dodatno oblačenje in hranjenje. Neverjetno kako malo je treba, da človek pride k sebi in že na pol pozabi slabe trenutke. Spust je bil prav uživaški. V koči so makaroni in skutne palačinke kar padle noter. Konec spusta pred žičnico je popestrila avstrijska tekmovalka. Bojda je redna udeleženka gorskih tekov. A na Grintovec ne pride nikoli več, ker je dirka predolga, pa še prevoza ni v dolino :))))) V Avstriji imajo baje po vsakem gorskem teku organiziran prevoz v dolino. Tudi nas je dolgočasne ceste odrešil prijazni gospod. Slava mu!

REZIME:

Kaj naj rečem. Spet smo se fletn imel. Dan po tekmi se počutim odlično. Muskelfibru sem tokrat ušel. Torej vseeno nisem bil tako počasen. S potekom in rezultatom sem zelo zadovoljen. Za kaj več, bi moral pa celo kaj trenirat. S tem mislim tečt večkrat tedensko. Spet se je potrdilo, da mi pri rdečih obratih želodec ne dela in lahko grem samo na zaloge, ki trajajo dobro uro in pol. Torej naslednjič več trenirat, da bom hitrejši in karboloading, da bom dlje zdržal tempo. Prireditev je bila vrhunsko organizirana. Drugo leto spet. Ko bodo delale spletne prijave in bo majica spet lepšega dizajna. 🙂

TEHNIKALIJE:

Uradna razdalja 9.80km z 1959 višinskih metrov vzpona. Moj čas 2 uri in dobrih 6 minut. Ura pravi: porabljenih 2160 kcal, povprečna srčna frekvenca 170/min, maksimalen kisikov dolg 530ml/kg, vzpon 1929m, spust 4m. Po poti pojedel dva koščka banane, kocko sladkorja, rezino pomaranče, ter en gel in pol. Popil deset požirkov vode.

Grintovec005

Advertisements

2 thoughts on “Z glavo skozi zid: Tek na Grintovec 2015

  1. Čestitke! In ti boš meni očital, da kolesarim na previsokem pulzu?
    Hehe … meča imaš na zadnji fotki tako svinjska, kot bi svinjo na vrh Grintovca jezdil … 🙂

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.