pot pod noge

iskat meje

Barjanska runda

Komentiraj

Prišla je pomlad in privabila iz lukenj dvokolesnike vseh vrst. Kaj pa, če bi še jaz potegnil iz kleti svoje zvesto kljuse in malo zavrtel pedala. Sicer redno gonim mestno kočijo v službo, a to seveda ni to. Treba je oblečt kolesarske hlače, napolnit bidone in zavrtet na polno več ur. Pa še noge za spremembo ne bodo deležne vedno istega nabijanja, kot pri teku. Moderno se reče temu cross training. Večerni destminutni pregled pokaže kar solidno stanje zapostavljenega konjička. Sicer mu ne bi škodilo temeljito čiščenje, ali še bolje generalka. Žal ni časa. Malo masti na ketno, pa bo. Glavno, da bremze delajo.

Zdaj pa k cilju, oziroma poti. Mora biti v bližini, ker bom štartal od doma. Cestni dirkači imajo več variant  Barjanske runde oziroma kroga. Lahko bi zadevo malce razširil. Seveda predvsem v smeri manj asfalta in več klancev. Ob brskanju za idejami najdem še zanimivo pustolovščino po hribčkih okoli Ljubljane.  Porodi se mi izvrstna ideja! Obkrožiti Ljubljansko Barje in se hkrati čim manj voziti po njem. Vmes pa obiskati še najbolj znane hribčke. Verjetno bi šlo do sončnega zahoda. Za vsak primer vseeno spakiram čelko. Juhuuuuu! Se že veselim!

Zaradi družinskega usklajevanja štartam šele po Živžavu in zajtrku ob poldesetih dopoldne. Da se čim prej znebim asfalta jo uberem kar direkt iz Stanežič na Šenviški hrib in naprej proti Toškemu čelu. Že v prve pol ure dobim seveda prvo lekcijo. Običajno kompakten kolovoz ima po dežju in obdelavi z gozdarskih traktorjem povsem druge dimenzije, kot ponavadi. Pet let stare nizkoprofilne gume mi ne pomagajo kaj dosti. Sledi lepa singlca po grebenu in nato iskanje odcepa za Toško čelo, ki vključuje 100m spuščanja po strmem brezpotju in plezanja čez podrta drevesa z biciklom na ramah. Sklenem, da bom turo vseeno moral nadaljevati malo bolj on in manj off road, če želim danes kam prit. No, kmalu sem spet na asfaltu na Toškem čelu, ter uro in pol po štartu že na prvem hribu.

barjanski krog05

Katarina nad Ljubljano

S Katarine jo hitro mahnem v dolino in pred Polhovim Gradcem zavijem proti Horjulu. Izkusim še eno kolesarsko pravilo. Kamorkoli greš je, ali v klanec, ali proti vetru. Po dolini piha kar konkreten nasprotni veter. Prehiti me nekaj barvno usklajenih kolesarjev, katerih kolesa imajo verjetno ceno v evrih višjo, kot težo v gramih. Kako za vraga jih ne odpihne s ceste?? Po krajšem preračunavanju preostalega časa in poti, se odpovem vzponu na Koreno nad Horjulom in jo pičim direktno skozi Horjul proti Ligojni. Vmes na pumpi natankam cuker in vodo. Sledi vzpon na Planino nad Vrhniko in prva manjša krizica. Po treh urah na kolesu stegna prvič pečejo, glikogen sem počasi pokuril, klanec imam v spominu krajši . . . Ampak tudi najdaljši vzpon se enkrat konča. Po treh urah in pol sem na drugem hribu.

 

barjanski krog14

Planina nad Vrhniko

barjanski krog10

Jugozahodni del Barja. Zadaj Krim in na desni hoste, ki me še čakajo.

 

Med konzumiranjem gibanice naštudiram naboljšo varianto za naprej. Spust na Vrhniko mi zaradi neizbežnega ponovnega vzpona ne diši. Zato izberem bolj zahodno varianto. Hiter asfaltni spust skozi Zaplano in Strmico me pripelje do ceste in železnice Vrhnika-Logatec, ki jo prečkam malo pred obrtno cono. Zdaj vstopam na medvedovo ozemlje.

barjanski krog16

Po žledolomu je proga spet elektrificirana.

Ena od velikih prednosti kolesarjenja pred tekom je, da se lahko na spustih spočiješ. Gibanica je prijela in pekoča stegna so le še spomin. Z veseljem jo mahnem v hosto.

barjanski krog18

Avtocesta z medvedje perspektive.

Od zoprnega vetra je v gozdu ostala le osvežilna sapica. Prav uživaško! Medveda ni na spregled. Pač pa srečam eno živo srno in enega malo manj živega jelena.

barjanski krog17

Lubadarji so imeli tukaj pravi razvrat. Bo še kar trajalo preden bodo gozdarji počistili suhe smreke. Makadamska cesta gre najprej za kratek čas vzporedno z avtocesto, nato pa zavije v notranjost. Seveda ima kar nekaj odcepov in križišč. Brez zemljevida si hitro pri medvedu v brlogu. Jaz se držim svoje nekaj let stare sledi, ki me brez težav pripelje na Pokojišče.

barjanski krog19

Nekaj žigov in dve vpisni knjigi je vse kar je ostalo od nekdanje okrepčevalnice.

 

Tukaj na odprtem spet nemarno piha. Vzamem si le deset minut za hiter prigrizek in gasa dalje. Na poti sem 5 ur in pol. Za sabo ima od oka slabo polovico poti. Plan se mi zdi vedno bolj realno izvedljiv. S Pokojišča nadaljujem proti Rakitni.

barjanski krog20

Rabi kdo čemaž?

Po nadaljni uri in pol divjine padem na Rakitni spet v civilizacijo. Parčki na sprehodu, otroci na igrišču, rohnenje motorjev.

barjanski krog22

Ke želim čim prej opravit s Krimom, samo na britofu dotankam vodo in pičim dalje. Res v slabi uri pribrcama na najvišjo točko tokratnega potepa. Stegna spet pečejo kt pr norcih. Približno tako tudi piha okol vogalov. Na vodo in cukr očitno ne gre več. Situacija je zrela za radikalno korekcijo. Ričet s klobaso in radler zadevo v pol urce drastično popravita.

barjanski krog23

Sledi dolg spust v dolino Iške, ki je prav nemarno na poti vsem kolesarjem, ki se izogibajo Barja. Ker je do sončnega zahoda le še uro in pol, sklenem malo pogoljufati in jo posekam kar čez Barje skozi Ig do Škofljice. Tokrat imam veter v hrbet. Z lahkoto leti 35 do 40km/h, potem pa mi zmanjka prestava ali dve. Šer dobro, da nimam specialke. Bi me še policaji ustavili. Na Lavrici končam z goljufanjem in jo mahnem na Orle, ter po grebenu Golovca proti centru Ljubljane. Na Ljubljanskem Gradu za las ujamem sončni zahod.

barjanski krog26

Spustim se na Vodnikov trg, kjer se zopet napojim. In nato mimo Prešerna v Tivoli.

barjanski krog29

Razstave na Jakopičevem sprehajališču so vedno zanimive. Tokratna tema so narodni parki.

 

Za zaključek kroga si privoščim še Rožnik, kjer pomalicam zadnje zaloge, prižgem čelko odpujsam domov.

barjanski krog33

 

TEHNIKALIJE: Garmin je naštel 148km dolžine in dobrih 3000 višinskih metrov vzponov v 11 urah in pol bruto. Pametna ura pravi, da sem pokuril okoli 7000 kcal. Pogled na zemljevid pa izda, da sem obiskal celih enajst občin in štiri upravne enote.

barjanski krog34

REZIME: Vrhunska dogodivščina. Plan izpolnjen. Zadovoljen v vseh pogledih. Ob zgodnejšem štartu oziroma boljši pripravi na nočno vožnjo bi lahko JV del kroga odpeljal bolj pravoverno in vključil še Kurešček in Lipoglav. Vmes so me peklensko pekoča stegna spomnila, da je kolesarjenje precej drugačno od teka. Vseeno ni slabo za prvo letošnjo turo. Naslednjič pa peš? 🙂

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.